Ennis -??? – Doolin

Bi napisala kje sem se vozila, pa ne vem.
Iz Ennisa sem krenila severno, šla čez podeželje mimo jezera Long rabbit, čez mestece Gork in potem strogo na zahod, do naravnega rezervat Dromore, katerega sem očitno zgrešila. Tam čez sem se peljala čez mali miljon vasic, katerih ime si nisem zapomnila. Vsake toliko časa sem opazila npr. ostanke ruševin samostana iz 7. stoletja, cerkve in gradove
Zanimivo je tudi kako redko je to območje poseljeno,  oz. brez kakršnegakoli reda. Krasne vile na ogromni parceli sredi ničesar, mala mesta sicer imajo neko strukturo, hiše v vaseh pa so nametane kakor se je lastnikom zdelo.
Ker sem bila sredi ničesar, je bilo treba tudi lulat it sredi ničesar. Ko res nisem mogla več niti sedeti, sem parkirala, preplezala prvo ograjo, ki sem jo zagledala (vse parcele imajo ograjo), odpela pas in se še z odpetim pasom pognala nazaj čez ograjo. Krave. Sovražno razpoložene so se pasle par metrov stran. Close call.
Po vseh pustolovščinah z iskanjem wcja, sem pridrsala v Doolin.  Pokrajina je pistala bolj zanimiva. Fantastična! Teren se spusti vse do morja (pristanišče Aran) ali pa ostane kar nekje v zraku (Cliffs of Moher). Šibala sem do domovanja gospe Ann, kjer bom nocoj prespala, nato pa sem se ustavila na poznem kosilu: pomfri, solata in lazanja z govejim mesom, za povrh pa še temen Guinnes za dehidrirano dušo. (v gostilni na tabli je pisalo:”For fox sake, have a pint!”) Nažrla sem se da nisem mogla ne stat, ne sedet in ne ležat.
Potem sem odbrzela na Cliffs of Moher (zaradi butasto parkiranega avta je bilo bolj na hitro), nato pa še obalo direktno pod Doolinom. Oboje fantastično, brez besed.
Ko sem se ob osmih vračala k prenočišču, je bili sonce še visoko in tudi sedaj ob desetih zvečer je tu še vedno dan. Z Ann sva prijetno poklepetali ob čaju in torti, sedaj pa se v pižami grejem v električno ogrevani postelji. Ja, danes me je nenormalno prepihalo. Veter res močno piha, dežnik mi je skoraj prelomilo na pol. Vremenu sploh ne moreš slediti – ob petih je huronsko deževalo, ob sedmih je bilo nebeško sonce. Kakorkoli že, električno ogrevanje za moje premražene ude bi morala uvesti tudi pri nas doma. 🙂

image

Advertisements

One thought on “Ennis -??? – Doolin

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s