Šmarješke Toplice – Cankova; priprave

Junij se je ravno zaključeval, ko sem prejela obvestilo, da  bo konec avgusta potekal kolesarski izlet v Cankovo. Primarni namen izleta je nabrati nekaj denarja, s katerim bi pomagali pri nakupu prilagojenega vozila in s tem olajšali vsakdan sokrajana, ki je po delovni nesreči ostal tetraplegik. Ker je namen dober in ker bi s tem preizkusila tudi svoje psihomotorične sposobnosti, sem takoj zagrabila priložnost in se prijavila.

Ker sem imela na voljo 2 meseca za dodatne priprave, sem bila prepričana, da mi enodnevna kolesarska tura s cca. 180km ne more spodleteti. Večino prostega sem izkoristila časa za krajše in daljše treninge, vse dokler nisem obnovila lanskoletne poškodbe kolena in bila primorana počivati ter odločno skrajšati vsakdanjo kilometrino. Pri izboljšanju stanja sta mi koristili fizioterapija, nesteroidna protivnetna mazila in kinektični trakovi, katere sem nekoč imela za čarovništvo, danes pa mi učinkovito olajšajo tegobe s koleni in stopali.

Na kratko povedano – trenirala sem precej manj kot sem načrtovala. Tempo skupine se bo prilagodil najšibkejšemu članu odprave (meni J), vendar se gre le za izlet in ne tekmovanje. Če se bom očividcem kaj bolj zasmilila in bodo prispevali kak evro več, bo moja vloga toliko bolj koristna. Slavnostno pa prisegam, da ne bom jamrala. 🙂

Druga skrb so tehnične težave, s katerimi se kolesar lahko sreča na daljši turi. Običajno gre za predrte zračnice, katere bom s seboj vzela na zalogo. Multitool za manjša in hitra popravila absolutno ne škodi, v primeru večje okvare pač naložimo kolo v kombi. Glede na vremensko napoved, bomo imeli super poletno vreme, brez dežja, do 32°C. Vožnja bo pretežno ravninska, zato kolesarska vetrovka ne bo romala v nahrbtnik. Najpomembnejša pa sta prehrana in pitje med kolesarjenjem. Dosedanje izkušnje na daljših/napornejših kolesarskih podvigih kažejo, da me po 3-4 urah poganjanja pedal apetit mine, kljub temu, da v nogah in rokah čutim primanjkljaj energije. Zato se bo potrebno kar malo prisiliti in vsako uro pojesti nekaj slastnega. 🙂 Pri pitju tega problema nimam.

Pri neusmiljeno trdih kolesarskih čevljih je izrednega pomena do živega postriči nohte na nogah, sicer je grozna bolečina prisotna še nekaj dni. Ker še vedno vztrajam pri klasičnih kombiniranih SPD pedalih, moram preveriti vijake na pedalih in čevljih, kjer se lahko pojavi »luft«. Veriga in vsi gibljivi deli so izdatno naoljeni, na kar indicira večno črna desna noga. 🙂

Še dva dneva in gremo, wiii!

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s