Hujš k geto, tale Schroecken

Ljudje se pogosto znajdemo v nenačrtovanih bizarnih situacijah. Celoten teden je bil rahlo poseben, vrh bizarnosti pa je dosegel današnji dan.

Projekt, pri katerem sodelujem, sem omenila v prejšnjem zapisu in nameravala sem ga čuvati v tajnosti, dokler ne bo na voljo končni izdelek. Ker pa danes, v tej fazi, pri tem počutju, ne vem kako bomo stvar izpeljali, se bom kar izkašljala.

Gre se za gradnjo objekta v neposredni bližini in zadolžena sem tudi za snemanje in izdelavo predstavitvenega filma same gradnje in uporabe objekta. Več pač ne bom izdala, ker ni nujno. 🙂 Glede na to, da se z Gopro-jem dela krasne time-lapse posnetke, sem takoj zagrabila to idejo. Prejšnji vikend smo si s sodelavcema razbijali glave kakšno stojalo in ostale pripomočke bi kupili, da bi bila zadeva res fiksna do novembra. Poanta time-lapse posnetka je namreč ravno v tem, da je kamera postavljena na točno enakem mestu vsaj 5 ur na dan naslednjih sedem mesecev. Problem sploh ni majhen, saj je treba predvideti gibanje gradbišča od začetka do konca gradnje, obenem pa mora kamera biti dovolj blizu, da bodo na posnetku vidne bistvene stvari. Predvideti je potrebno, da noben tovornjak ali kup materiala ne bo zakrival kamere in da ne bo nikomur padlo na pamet, da bi kamero prestavil ali prevrnil. Predvideti je potrebno tudi zalogo energije za delovanje kamere.

No, in smo si razbijali glave, živčno gledali v denarnice, ko smo prišli do briljantne ideje, da bomo stativ za kamero našli v naravi – debel lesen kol bomo zabili globoko v zemljo in nanj z vijaki pritrdili nastavek za kamero. Ker smo bili ravno v Dornbirnu, smo se odločili obiskati prvi park, ki nam je ponudil kar dva primerna kola, ki smo ju stlačili v Twingota in se presrečni odpeljali nazaj v Schroecken. V torek smo celoten večer po službi skakali z načrti po parceli, računali, merili in debatirali kje bo kamera stala, ko pa se je že pošteno zvečerilo, smo prišli do skupne rešitve, zabili kol globoko v zemljo, pričvrstili nastavek za kamero in se dobre volje odpravili domov. V sredo zjutraj naj bi se dela pričela, vendar je bilo vse skupaj v zadnjem trenutku prestavljeno na ponedeljek. Super, še nekaj dodatnega časa, da potreniramo zadevo s kamero. Vmes je zapadel še sneg, danes pa sem se med kosilom odločila, da kamero testno namestim za celo popoldne na stojalo in naredim prvega v seriji time-lapsov. Še en poljubček za srečo sem ji namenila in kamero pognala.

Komaj sem čakala, da bo službe konec, saj je bil naporen teden, obenem pa me je strašno zanimalo ali bo zadeva s snemanjem funkcionirala. Z avtom smo se zapodili do stojala, ko smo vsi trije zgroženo ugotovili, da ne nastavka, ne kamere ni več na kolu. Prvi osumljenci, otroci, ki so se igrali zraven, so zatrjevali, da nimajo nič z izginotjem kamere. Nekako smo jim morali verjeti, čeprav bi dala roko v ogenj, da si je vsaj eden od mulcev zaželel športne kamere.

Z Zisisom sva izpraševala mularijo še naprej, Aleš pa se je odpravil do sosednje hiše, katere lastnica (mama mulcev) je prav tako prisegala, da ne ve ničesar o kameri. Z Zisisom sva opazovala Aleša, ki se je sprehodil do delavnice, ki je v neposredni bližini in čez nekaj minut se je razleglo dretje. Vrnil se je kar malo pretresen, toda s kamero. Šele čez nekaj minut je izjecljal, da je besen domačin odtrgal kamero, saj je bil prepričan, da snemamo njega (naj še enkrat poudarim, da je bila kamera obrnjena točno nasprotno – v gradbišče), jo vrgel v kontejner v delavnici in skoraj premlatil Aleša, ko ga je vprašal, če je nor.

Ideja o time-lapsu dogajanja na gradbišču je tako malce zamorila, zamorilo je tudi nam trem nadobudnežem. Želeli smo si več kontakta z domačini in smo ga dobili, haha. Smo se pa kasneje do solz nasmejali time-lapsu, ki ga je kamera kljub vsemu posnela, saj se je norec pet minut boril z vijaki in nato vrgel vse skupaj v kontejner.

Na tem mestu bi se rada opravičila vsem otrokom, ki sem jih tako grdo gledala. Otroc’, na vas svet stoji.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s