Nekaj o zimskem kolesarjenju

Zima se približuje in dokler cesta ne poledeni, ne nameravam popolnoma obupati nad kolesarjenjem.

Zimsko kolesarjenje terja nekaj iznajdljivosti, predvsem pri oblačilih. Nujna sta dobra zimska kolesarska jakna ter hlače. Na videz sta tanka, vendar v resnici podložena s termo slojem ter popolnoma nepropustna za veter. Prvo pravilo je, da se oblačilo popolnoma prilega koži in se ne ustvarjajo zračni žepi skozi katere “te prepiha”. Svetleči odbojniki so zelo zaželeni, saj je ob kratkih zimskih dnevih bistveno večja verjetnost, da se ob mraku še vedno nahajaš na kolesu. Pomembno je tudi število in velikost hrbtnih žepov, saj poleg obvezne malice in raznih drobnarij s seboj nosiš tudi dodatne pripomočke, katere bom opisala nekoliko kasneje.

Ključni element za ohranjanje toplote trupa je kvalitetna spodnja majica, ki skrbi, da gre vlaga, ki jo proizvaja koža, kar se da hitro v višje sloje in koža ostane suha. In kolesar ostane brez pljučnice.

Izrednega pomena je ogrevanje okončin. Tudi v jesenskih dnevih uporabljam galoše – “nogavice”, ki jih nadenem čez kolesarske čevlje. Kupila sem jih natanko pet ur kasneje, ko sem iz sprva prijetne kolesarske ture prišla s popolnoma prezeblimi in neuporabnimi štrclji, ki sem jih ogrevala dva dni skupaj. Ne vem kdaj me je bolj bolelo – ko sem v joku poganjala zadnjih 40 kilometrov s temno modrimi prsti na nogah ali kasneje, ko sem jih doma postopoma segrevala in oživljala. Podhlajena stopala so sovražnik številka ena.

Direktno na udaru so seveda tudi prsti na rokah. Uporabljam tanjše rokavice, ki mi še vedno omogočajo natančno prestavljanje, manjka jim le nekaj trakov proti zdrsu. Za spuste nosim s seboj še (nad)rokavice na en prst s popolno proti vetrno zaščito.

Okrog vratu je nepogrešljiv termo “buffy”, ki ga pred spustom poveznem vse do očal. Ta so v hladnem vremenu še bolj nepogrešljiva kot sicer. Obožujem očala s fotokromatskimi stekli, ki mi omogočajo odlično vidljivost tako ponoči kot podnevi.

Kadar se temperatura spusti pod ničlo, na spustih uporabljam tanko poletno dežno jakno, ki me še dodatno varuje pred izgubo toplote.

Pod čelado poveznem termo kapo, se opremim z lučkami in odbojniki, ter se odpravim.

DCIM240GOPRO
Nočne fotke pa žal niso bogve kaj. 😀

Zakaj nočno kolesarjenje? Največkrat ker dan prehitro mine. Noč ima tudi posebno moč, ponoči je vse precej bolj mirno in toliko bolj veličastno. Psihološki počitek je zato toliko bolj učinkovit.

Zakaj kolesarjenje po dežju? Zato, ker te dež ne ubije! Očitno sem se nekako nalezla vorarlberške miselnosti, da je potrebno izkoristiti vsak dan, tudi če ni popoln. Vožnje po dežju delam predvsem poleti, če pa bi investirala v nekaj nove dežne opreme, pa bi morda lahko zavlekla tudi v pozno jesen. Kolesarjenje v vseh pogojih mi zelo koristi pri krepitvi imunskega sistema, zato se ga bom še kar držala.

Včeraj je bil tu dela prost dan, ki sem se ga prav razveselila. Žal je bil tako hladen, deževen in tako hudo meglen, da sem ga raje kot na kolesu preživela v družbi prijateljev ob igranju Pandemije. Zgleda da v naslednjih dnevih ne bo tako. 🙂

Untitled-1.jpg
Vremenska napoved. 🙂

 

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s