Drama FURS: pade zastor.

Ker je zapis o odjavi davčnega rezidentstva   podrl vse rekorde branosti mojega malega bloga, in ker se mi zdi da je bil ta zapis za marsikoga celo koristen, bom opisala tudi moj zadnji stadij borbe z Finančno upravo Republike Slovenije, ki je dobil epilog pred dvema dnevoma.

Če me spomin ne vara, sem letošnjega maja prejela informativni izračun dohodnine s Finančnim uradom Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS). “Zakaj, ko pa si že lani odjavila davčno rezidentstvo?” Zato, ker sem davčno rezidentstvo odjavila sredi lanskega leta, kar pomeni, da moram biti v davčnem registru obravnavana šest mesecev. Kar sem tudi bila.

Torej, pridobila sem informativni izračun, na katerem so bili zapisani prihodki, že plačani prispevki, morebitne olajšave in podobno v času, ko sem bila davčna zavezanka svoji domovini. Seveda se je kljub sprotnemu odvajanju akontacije nabrala vsota, ki bi jo morala poravnati. Pri tem se je pametno vprašati, kaj ti po zakonu pri mesečnem prihodku pripada v državi, v kateri delaš in kaj v Sloveniji. Če poenostavljeno povem: v Avstriji delavcu ne pripada nadomestilo niti za prehrano, niti za prevoz na delo. V Sloveniji pa se ta strošek prišteje k osnovni plači (vsi vemo, da se v Sloveniji strošek prevoza na delo interpretira na tako nore načine, da je to res vredno posmeha. A res? 70% stroškov mi boste priznali? A ostalih 30% bom pa pokrila z vožnjo na plin iz fine konzerve pasulja? In glede na bogato razvejanost napredne železniške infrastrukture sem resnično vesela mesečne karte za vlak za relacijo NM-LJ. Fakju!).

Vendar ta neenakost med zakoni v teh dveh državah pomeni, da lahko v Sloveniji uveljavljam svoje potne stroške in prehrano kot olajšavo. Namreč, če stroška nimam posebej obračunanega in plačanega v Avstriji, to še ne pomeni, da stroška res ni bilo. Strošek je bil, krila pa sem ga iz lastnega žepa. Moj žep je bil medtem tudi zelo mamljiv za FURS, ki pa ni vedel, da sem žep praznila tudi na račun prehrane med delom (potnih stroškov so v mojem primeru tako ali tako nični). Zato sem napisala ugovor na informativni izračun dohodnine in utemeljila moje izjave.

Kar je še izredno pomembno, je dejstvo, da se FURS včasih naredi malo neumnega. Namreč, pri sprotnem odvajanju akontacije dohodnine, sem vsak mesec poslala tudi plačilno listo iz katere je bil jasno razviden plačan davek in socialni prispevki v Avstriji. Ker FURS to pri izračunu dohodnine gladko ignorira, pomeni, da je potrebno zahtevati ponoven izračun z upoštevanjem plačanih davkov v tujini, v mojem primeru v Avstriji.

Delavec je upravičen do povračila za stroške prehrane v višini 6,12€ (velja za leto 2016!) za vsak delovni dan, ko je bil prisoten na delu več kot štiri delovne ure. Če je v dnevu na delu prisoten 10 ur ali več, se prišteje še 0,76€ za vsako uro (nad osmo delovno uro). Kako to v praksi izgleda, prikazuje moja tabela spodaj.

Untitled-1.jpg

Kar je pri ugovoru potrebno storiti, je, da se stroški za vsak mesec, za vsak dan razbijejo na pregledno tabelo, iz katere je razvidna točna vsota. Bolj kot bo pregledno, bolj bo pomagalo k hitri rešitvi ugovora. Kao. Tabelam svojih izračunov  sem dodala evidenco prihodov in odhodov z delovnega mesta, potrjeno s strani podjetja v katerem delam, plačilne liste iz katerih je razvidno koliko davkov in prispevkov je vsak mesec plačanih iz moje plače ter izjava z avstrijskega finančnega urada, da sem v njihovi evidenci. Česa več od njih tako ali tako nisem imela, saj v tistem času še niti nisem bila obravnavana z njihove strani. Na tem mestu naj poudarim kako zelo pomembno je v ugovoru poudariti svoje najnovejše podatke, na primer naslov stalnega prebivališča. Tako zelo pomembno, da ti kar vseeno pošljejo končno odločbo na napačen naslov in te po elektronski pošti ogorčeno sprašujejo zakaj pošiljka ni bila vročena.

Torej, v predvidenem roku za oddajo ugovora sem le-tega poslala v začetku junija. Nekaj mesecev ni bilo slišati ničesar, nato sem poslala nekaj e-mailov in klicev, ki niso dobili odgovorov, potem pa sem prejela zahtevek, naj predložim še “potrdilo finančne uprave o plačanem davku” ter izjavo o ne-vloženi napovedi za odmero davka v tujini. Potrdilo s strani avstrijskega finančnega urada sem na srečo pridobila ravno v sledečem tednu, to je v bistvu njihov informativni izračun. Na njem so vpisani vsi prihodki, plačani prispevki in morebitne olajšave, ki so se ujemale z mojimi plačilnimi listami. Izjava o ne-vloženi napovedi za odmero davka v tujini je prav to kar piše da je: s podatki in podpisom potrjuješ, da v tujini (npr. Avstriji) nisi oddal napovedi za odmero davka za davčno leto XXXX (npr. 2016). Pika.

Zakaj potrebujejo tile dve zadnji zadevi, mi ni popolnoma jasno. Še posebej zato, ker vsi tako veselo bevskajo, kako bodo imeli referenti na FURS-u vsa pooblastila za pridobitev potrebnih podatkov z davčnih uradov v tujini. V tem primeru bi mi recimo prihranili precej kilometrov vožnje, ki jih imam do Finanzamta v Bregenzu in nekaj telefonskih klicev.

Pa vendar: po petih mesecih sem prejela odločbo, ki gre meni v korist. Upoštevali so namreč vse izračunane stroške in plačan davek v tujini, ter mi znižali osnovo do te mere, da se mi bo kot (nekdanjemu) zavezancu celo vrnila razlika. To v praksi pomeni, da si grem takoj kupiti MTB ščitnike za goleni. 😀  Wiiii!

 

Advertisements

Odjava davčnega rezidentstva

Odjava davčnega rezidentstva je varna rešitev za vsakogar, ki dela v tujini, saj je v tem primeru posameznik v Sloveniji opravičen plačevanja davkov od prihodkov iz zaposlitve. To pomeni tudi, da ni za pričakovati položnic z vrtoglavimi zneski iz Finančne uprave Republike Slovenije.

Glede na to, da so plače v marsikateri evropski državi precej višje kot v Sloveniji in nemalokrat tudi precej manj obdavčene (na primer Švica, Avstrija, Nemčija), je lahko celoletni znesek, ki ga je treba plačati FURS-u (dohodnina) štiri- ali celo več-mestna cifra. Če je med državama sklenjena mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja, svoji matični državi plačuješ “samo” razliko med davkoma, toda kot že omenjeno – zneski so lahko precej visoki. Posameznika glava še bolj zaboli ob dejstvu, da ima FURS pravico do terjanja davčnih dolgov za 5 let nazaj. Nekateri, ki solidne dohodke iz tujine niso javljali davčni upravi, so bili za poplačilo dolgov prisiljeni vzeti kredit… Pa tudi kak sedativ.

Še pred selitvijo v tujino se je potrebno seznaniti s slovensko davčno zakonodajo. Na FURS-u ne poznajo šale. Z leti se je postopek odjave davčnega rezidentstva znatno otežil in potrebno je urediti stvari na način, ki ne dopušča, da bi se kandidatu odločba prevesila v škodo. Jaz sem se stvari lotila precej natančno in sistematično. V tujini sem:

  • najprej prijavila stalno prebivališče (kasneje ga spremenila v stalno prebivališče)
  • odprla bančni račun
  • poskrbela za zdravstveno zavarovanje
  • podpisala pogodbo o zaposlitvi
  • pridobila potrdilo o “evropskem delavcu” (kar je obvezno v Avstriji)
  • po nekaj mesecih sem pridobila potrdilo z avstrijske davčne uprave, da sem registrirana v njihovi bazi (avstrijska davčna številka)

Nato sem v Sloveniji:

  • zamenjala osebni dokument (zaradi novega stalnega prebivališča)
  • ukinila bančni račun v Sloveniji
  • delniške naložbe pretopila na nov bančni račun
  • odjavila stalno prebivališče
  • prekinila zdravstveno zavarovanje
  • prekinila telefonsko naročniško razmerje
  • pridobila potrdilo o zavarovalniški dobi za avtomobil (za prenos bonusov na tujo zavarovalnico)
  • šla k frizerki, hehe

Potem sem v Avstriji:

  • opravila tehnični pregled za vozilo
  • uvozila, registrirala in zavarovala vozilo (tu mi je prav prišlo potrdilo s strani slovenske zavarovalnice – “bonusi”)
  • plačala davek na vozilo
  • fino bi bilo zamenjati tudi vozniško dovoljenje (jaz ga nisem, vendar nimam niti nobenih problemov s tem)

V Sloveniji sem nato v roku 30-ih dni odjavila vozilo iz prometa in vrnila registrske tablice.

Od vsega zgoraj naštetega sem zbirala potrdila in jih skenirala, izpolnila obrazec “Ugotovitev rezidentskega statusa“, napisala dopis z razlago in dodala še nekaj neformalnih zadev, ki so dokazovale, da je “center interesov v tujini”. To je tudi predmet razprave. Zdi se mi namreč, da se vloge obravnavajo individualno in nujno je dokazati kje posameznik koristi določene storitve, kot je npr. zdravnik, zobozdravnik, šolanje itd. V mojem primeru sem opisovala tudi s kakšnimi dejavnostmi se tukaj ukvarjam, skenirala sem npr. sezonsko smučarsko karto, članstvo v tukajšnji knjižnici ipd. Dokazala sem, da živim predaleč od slovenske meje, da bi od matične države dejansko imela korist v kakršnemkoli smislu. Naj vas niti ne preseneti vprašanje v obrazcu katero pohištvo ste odnesli v tujino. Odgovarjajte iskreno, natančno in poskrbite, da bo zadeva tudi na papirju izgledala kar se da ugodno za razrešitev vloge. In ne pošiljajte samo izpolnjenega obrazca, ker to FURS-u prinaša dodatno delo pri pridobivanju informacij z vseh strani.

Celotno papirnato goro sem poslala v Slovenijo s povratnico, da sem imela potrjen datum prejema. Zdelo se mi je namreč, da utegnem na odgovor čakati več mesecev (oz. v vsakem primeru več kot je zakonski rok za odgovor…).

Moja vloga je bila obdelana in ugodno rešena v samo dveh tednih.

“Tole je pa ogromno dela.” Res je. Toda praktično vse z namenom, da mi od mesečnih prihodkov ostane vsaj malo več, glede na to, da si z “ugodnostmi” v Sloveniji tukaj prav nič ne morem pomagati. Primer dnevnih migrantov je pač nekoliko drugačen… Trenutno se ne obremenjujem s tem, kaj se bo z mojim davčnim rezidentstvom zgodilo, ko se bom odselila nazaj v domače kraje. Verjetno mi ne bo potrebno na kolenih prositi, da mi obdavčijo prihodek…