Odjava davčnega rezidentstva

Odjava davčnega rezidentstva je varna rešitev za vsakogar, ki dela v tujini, saj je v tem primeru posameznik v Sloveniji opravičen plačevanja davkov od prihodkov iz zaposlitve. To pomeni tudi, da ni za pričakovati položnic z vrtoglavimi zneski iz Finančne uprave Republike Slovenije.

Glede na to, da so plače v marsikateri evropski državi precej višje kot v Sloveniji in nemalokrat tudi precej manj obdavčene (na primer Švica, Avstrija, Nemčija), je lahko celoletni znesek, ki ga je treba plačati FURS-u (dohodnina) štiri- ali celo več-mestna cifra. Če je med državama sklenjena mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja, svoji matični državi plačuješ “samo” razliko med davkoma, toda kot že omenjeno – zneski so lahko precej visoki. Posameznika glava še bolj zaboli ob dejstvu, da ima FURS pravico do terjanja davčnih dolgov za 5 let nazaj. Nekateri, ki solidne dohodke iz tujine niso javljali davčni upravi, so bili za poplačilo dolgov prisiljeni vzeti kredit… Pa tudi kak sedativ.

Še pred selitvijo v tujino se je potrebno seznaniti s slovensko davčno zakonodajo. Na FURS-u ne poznajo šale. Z leti se je postopek odjave davčnega rezidentstva znatno otežil in potrebno je urediti stvari na način, ki ne dopušča, da bi se kandidatu odločba prevesila v škodo. Jaz sem se stvari lotila precej natančno in sistematično. V tujini sem:

  • najprej prijavila stalno prebivališče (kasneje ga spremenila v stalno prebivališče)
  • odprla bančni račun
  • poskrbela za zdravstveno zavarovanje
  • podpisala pogodbo o zaposlitvi
  • pridobila potrdilo o “evropskem delavcu” (kar je obvezno v Avstriji)
  • po nekaj mesecih sem pridobila potrdilo z avstrijske davčne uprave, da sem registrirana v njihovi bazi (avstrijska davčna številka)

Nato sem v Sloveniji:

  • zamenjala osebni dokument (zaradi novega stalnega prebivališča)
  • ukinila bančni račun v Sloveniji
  • delniške naložbe pretopila na nov bančni račun
  • odjavila stalno prebivališče
  • prekinila zdravstveno zavarovanje
  • prekinila telefonsko naročniško razmerje
  • pridobila potrdilo o zavarovalniški dobi za avtomobil (za prenos bonusov na tujo zavarovalnico)
  • šla k frizerki, hehe

Potem sem v Avstriji:

  • opravila tehnični pregled za vozilo
  • uvozila, registrirala in zavarovala vozilo (tu mi je prav prišlo potrdilo s strani slovenske zavarovalnice – “bonusi”)
  • plačala davek na vozilo
  • fino bi bilo zamenjati tudi vozniško dovoljenje (jaz ga nisem, vendar nimam niti nobenih problemov s tem)

V Sloveniji sem nato v roku 30-ih dni odjavila vozilo iz prometa in vrnila registrske tablice.

Od vsega zgoraj naštetega sem zbirala potrdila in jih skenirala, izpolnila obrazec “Ugotovitev rezidentskega statusa“, napisala dopis z razlago in dodala še nekaj neformalnih zadev, ki so dokazovale, da je “center interesov v tujini”. To je tudi predmet razprave. Zdi se mi namreč, da se vloge obravnavajo individualno in nujno je dokazati kje posameznik koristi določene storitve, kot je npr. zdravnik, zobozdravnik, šolanje itd. V mojem primeru sem opisovala tudi s kakšnimi dejavnostmi se tukaj ukvarjam, skenirala sem npr. sezonsko smučarsko karto, članstvo v tukajšnji knjižnici ipd. Dokazala sem, da živim predaleč od slovenske meje, da bi od matične države dejansko imela korist v kakršnemkoli smislu. Naj vas niti ne preseneti vprašanje v obrazcu katero pohištvo ste odnesli v tujino. Odgovarjajte iskreno, natančno in poskrbite, da bo zadeva tudi na papirju izgledala kar se da ugodno za razrešitev vloge. In ne pošiljajte samo izpolnjenega obrazca, ker to FURS-u prinaša dodatno delo pri pridobivanju informacij z vseh strani.

Celotno papirnato goro sem poslala v Slovenijo s povratnico, da sem imela potrjen datum prejema. Zdelo se mi je namreč, da utegnem na odgovor čakati več mesecev (oz. v vsakem primeru več kot je zakonski rok za odgovor…).

Moja vloga je bila obdelana in ugodno rešena v samo dveh tednih.

“Tole je pa ogromno dela.” Res je. Toda praktično vse z namenom, da mi od mesečnih prihodkov ostane vsaj malo več, glede na to, da si z “ugodnostmi” v Sloveniji tukaj prav nič ne morem pomagati. Primer dnevnih migrantov je pač nekoliko drugačen… Trenutno se ne obremenjujem s tem, kaj se bo z mojim davčnim rezidentstvom zgodilo, ko se bom odselila nazaj v domače kraje. Verjetno mi ne bo potrebno na kolenih prositi, da mi obdavčijo prihodek…