London #2

Danes sem opravila kar nekaj kilometrine, tako peš kot tudi z javnim prevozom. Moji gostitelji so se odpravili v službo, medtem pa sem se jaz z avtobusom odpravila do Westminster
Abbey, fotografirala tamkajšnje katedrale, palače in Big Ben-a. Za Houses of Parliament (prav tako Madame Tussauds) sem bila prezgodnja, večina muzejev se npr. odpre ob deseti uri dopoldne, zapre pa ob šestih popoldne. Zato je treba za oglede vklopiti turbo pogon.
Odločila sem se kupiti paket treh vstopnic (menda skupaj pridejo nekoliko cenejše, vendar še vedno 65£) za London Eye, London Aquarium ter London Dungeon. V vrstah sem vedno imela srečo, da mi ni bilo treba čakati več kot nekaj minut. Sicer pa je ljudi ogromno, vse kar gomazi. Še pri slikanju s skulpturo baceka Jona sem morala pohiteti, za mano je bil namreč trop otrok z istim namenom. Ti da misliti. :mrgreen:
Preden stopiš v bližino kabine London Eye te prečekirajo za ostre predmete , bombe in kaj vem kaj še, fotografirajo, potem pa se po rampi dvigneš do “postaje”. Vsakič, ko se kabina z obiskovalci sprazne, vstopita dve uslužbenki in z ogledali preiščeta pod klopmi morebitne bombe, smeti ipd. Varnost je res izjemno poostrena. London Eye se vrti skoraj neprestano, vendar zelo počasi, zato vstop in izstop nista otežena. Srečo sem imela tudi z vremenom, res je bil dober razgled. Kamor seže oko je London , res si težko predstavljati kako veliko mesto je to.
Ko se je ogromna konstrukcija zavrtela, sem bila nazaj na trdnih tleh in kupovala spominke. Kot vsakega majhnega otroka, me je premamila lizika z okusom gozdnih sadežev , ter bubble Tea (imamo ga tudi v Sloveniji , vendar ni niti pol toliko sladek kot je tu, bog), da zavedem želodec in prestavim kosilo na poznejši čas. Vendar me že od takrat nenehno peče jezik, tako da se bom držala raje konvencionalne hrane.
London Aquarium je morda primarno res bolj namenjen mlajšim obiskovalcem, vendar zanimiv bo vsem! Morski psi različnih vrst, milijon vrst ribic, morski konjički (super zanimivi, pa še pred fotoaparatom radi pozirajo), meduze (nerade pozirajo-v temi, kjer ne smeš uporabljati bliskavice, niso niti toliko pri miru, da bi naredila spodobno fotko), raki in najboljši…pingvini! Ne moreš ostati resen, ko jih gledaš, prave face so!
Po koncu ogleda sem se odpravila na Trafalgar Square kar peš. Sygic navigacija naredi res dobro delo. V peš načinu te tudi slepega pripelje do cilja, če le okoliške stavbe niso previsoke in ne motijo signala.
Na T. squareu je National Gallery, ogromna stavba, kjer so umetnine doma. Zakupila sem avdio turnejo (mala napravica s slušalkami, ki ti govori informacije o slikah in njihovih avtorjih). To je res zakon, ker se v umetninah skrivajo neverjetne zgodbe, katerih na prvi pogled ne vidiš.
V National Gallery sem se zadržala kar nekaj ur, nato pa me je lakota končno nagnala ven. Iskala sem Burger King, našla pa Pizza hut. Ko mi je uslužbenec povedal, da je to “all-you-can-eat”, sem ga hotela objeti. Najedla sem se kosov najrazličnejših pic in mešanice solate, plačala 7,5£ in se zadovoljno odpravila naprej . Kot je že v navadi, sem poiskala Starbucks , ker se ob pol litrski kavi lažje razmišlja kako naprej.
Računala sem, da mi bo morda uspelo priti do Buckinghamske palače in nato do Science museum-a. Ker sem bila trapa, sem se v času prometne konice odpravila z busom. Prometni infarkt. Ko smo v pol ure prevozili manj kot 500m, sem se pognala z busa in napol tekla do palače. Tam sem ugotovila, da si Science muzeja ne bom mogla ogledat, tako da morda jutri.
Za nazaj sem se ustavila še v Hyde Parku, nato pa počasi krenila proti prenočišču.
Skoraj sočasno so prišli iz služb Katja, Bojan in Matevž, Katja je pripravila narezek, jaz sem poskrbela za pivo, in večer je prijetno minil. :mrgreen:

image

Advertisements

Pasje življenje

Po nekaj minutah fotoshootinga, se je Kaja naveličano treščila na tla in tako je nastala spodnja fotografija. Izposodila sem si fotoaparat (tnx, bro), zato moram obuditi spomin na različne funkcije, pripraviti spominsko kartico ipd. Na telefonu imam naloženih nekaj aplikacij z navigacijo, tako da jih bom ob vsakodnevni vožnji do službe tudi stestirala. Predvsem me zanimata kako se bosta obnesla Sygic in Garmin.

DSC_7143_3

Moja prva objava

Bogdaj,

ker se v zadnjih dnevih intenzivno pripravljam…bah, ne toliko intenzivno. Pač urejam še nekaj malenkosti prihajajočega tripa v Združeno kraljestvo in ugotavljam, da so tedni magično zleteli mimo, jaz pa še vedno nimam urejenega bloga, elektronskega rokovnika, da o seznamu prtljage sploh ne govorim.

Vsa srečna se odločim za OneNote rokovnik na pametnem telefonu, aplikacijo poženem in…tema. Microsoftov račun, zakaj si ga nikoli ne zapomnim? Iz Skypa si sploh ne upam odjaviti, ker vem, da nikoli več ne bom našla ne uporabniškega imena, ne gesla. Čaka me ura dela, da najdem username in pass.

(čez eno uro)

Vse kaže, da bo OneNote top šit. Ne samo, da sem v petih minutah ugotovila geslo, lahko tudi načrtujem dnevne izlete, še celo nakupovalni “listek” si lahko izdelam. Ob prvi priložnosti bom vnesla predviden potek potovanja. Brez pametnega telefona mi živeti ni.

Wiii, samo še devet dni!