Male zmage štejejo.

Napol nezavestna sem med zehanjem zjutraj racala po stanovanju, ko sem opazila, da se v kuhinji ogromen predalnik z živili, buteljkami žlahtnih kapljevin in električnim žarom, prevrača.

Je ni substance, kaj šele same kave, ki bi te tako pokonci vrgla, kot tak moment. Pognala sem se kot nogometni vratar, z nadčloveško močjo zadržala precej težek kos pohištva, sunek pa je povzročil, da je steklenica Primitiva zletela v steno in čez nekaj sekund sem se čudila krvavo-vijolično obarvani steni in praktično celi kuhinji. Zajtrkovala sem Snickers kar ob pobiranju črepinj, razstavljanju predalnika, spravljanju mačke v transporter (razglasila sem izredno stanje), ter brisanju in prezračevanju prostora. Ravno sem pospravila, ko sem se morala odpraviti v pisarno in stena se je pridno sušila ter spreminjala v…čedalje večji drek.

Potila sem se kot še nikoli. Bilo mi je vroče in to ne samo zaradi obilice načrtov, ki so čakali na oddajo. Žal mi je bilo odličnega vina iz juga Italije, katerega sem hranila za svečano priložnost, še bolj pa mi je bilo žal popackane stene štiri mesece starega stanovanja, katerega najemodajalec je – moj šef.

Med delom so se mi pobliskovale različne ideje. Sklenila sem, da bom zaenkrat molčala. Res mi je bilo nerodno zdrdrati kaj se je zgodilo, saj se mi vedno dogajajo neke čudne stvari. Naj mi bo vsaj enkrat nekaj prihranjeno.

Razmišljala sem, da se moram odpraviti v trgovino po čopič, barvo, kit, špohtl ipd. in prekriti to svinjarijo, ko se mi je med vsem pobliskovanjem poblisknilo tudi, da v kopalnici hranim liter dobre, stare Varikine, moje najboljše prijateljice iz študentskih let, ko smo z njo mesečno čistili okrog 30 kvadratnih metrov popolnoma gnilih, plesnivih sten v stanovanju. In res – zvečer sem z njo zdrgnila steno, dokler se ni spet belo svetila, zraven pa sem poplesovala svoj zmagoslavni ples (in vmes poslušala prve tri plošče Coldplay – sem že pozabila kako izvrstna glasba je to). In ne bo mi treba nikomur ničesar razlagati, ničesar plačevati in se opravičevati, tudi varščina (zaenkrat) ostane nedotaknjena.

Pozabite na Perwoll, Varikino v vsako torbico!! In vsako buteljko vina spiti takoj, tudi če malo na silo! Zdaj veste – bolje vino v želodcu kot na steni.

Untitled-5.jpg

 

Advertisements

Moj boj.

Moj prvi delovni dan je minil, ni bil ravno najlažji dan v mojem življenju. Toda časa za samopomilovanje ni bilo, saj smo s sodelavcema večer začeli ob pivu (in predstavitvi krajev iz katerih prihajamo 🙂 ), nato pa smo se odpravili na prireditev v središču vasi. Tam je potekalo tekmovanje v veleslalomu z lesenimi smučmi.

To so smuči, ki so narejene iz lamel vinskega soda, tako da si lahko kar predstavljate kakšen karving se je obetal, haha.

DSC_0066
Smučarska oprema.

Seveda se nas je trojica sprva udeležila prireditve izključno v vlogi gledalcev, malce kasneje pa smo že bili na vrhu hriba, kjer so nam pripeli smuči in nestrpno čakali na spust. Kozolci, ki s(m)o jih tekmovalci delali, so bili res neverjetni. Neverjetno je bilo tudi to, da se s takimi smučmi izjemno hitro pade tudi, ko samo stojiš pri miru na startu. Sploh ne vem kako mi je to uspelo.

DSC_0069Pognala sem se s starta. Šibam z lesenim kolom v roki, se več peljem po tazadnji kot po smučeh. Vmes se je bilo še treba ustaviti na šnopcu (to je bil pa Šnopc z veliko začetnico, po grlu je žgalo do jutra. Verjetno nekaj na osnovi bencina.), nato pa sem morala nadaljevati z vijuganjem. Ne vem kaj mi je bilo bolj smešno – to, da vsakih pet metrov padem in se še med drsanjem borbeno poganjam z lesenim kolom ali komentatorjevo navdušeno rohnenje v mikrofon, da prihaja v cilj tekmovalka iz Slovenije, ki je naslednica Tine Maze. Nekaj je že moralo biti na tem – uvrstila sem se na deseto mesto in za nagrado dobila čepico. 🙂

Malo smo se še podružili pod šotorom (na srečo je padal dež, ne upam si pomisliti kako bi smučali, če bi bila proga poledenela…), nato pa se odpravili naprej. S pomočjo snežnih verig, lopatke, lesenega kola in dvigalke smo rešili avto snežnega objema, kar smo morali proslaviti z rundami piva, encijana, piva, jegra ter plesom do pozne noči. Všeč so mi ponedeljkove žurke. 🙂